Participativni proračun

Projektov ni več mogoče oddajati. Zdaj so v fazi pregleda.

Izdelava in postavitev doprsnega kipa Vincenca Kocjančiča – Marka

Anonimno oddan predlog  –  22. 07. 2020  –  Območje 4
prvaslika.jpg
prvaslika.jpg

V zvezi z dolgoletnimi prizadevanji, da se v našem kraju dostojno spomnimo na našega krajana, Vincenca Kocjančiča – Marka, dajemo

 

P  O  B  U  D  O 

da  antifašistu, aktivistu, borcu,  enemu od najzaslužnejših Istranov v času NOB na našem območju, postavimo doprsni kip na območju Krajevne skupnosti Bertoki.

 

O b r a z l o ž i t e v  

Vincenc Kocjančič, s partizanskim imenom Marko je bil med najzaslužnejšimi antifašisti in organizatorji odpora v slovenski Istri. Že od leta 1930 je deloval z vidnimi antifašisti in komunisti slovenske Istre, ki so postavili temelje za bodoče uspešno bojevanje proti nacifašizmu.. Omenim naj področno komunistično konferenco, ki je bila 6. decembra 1930 v Gabrovici, kjer so organizacijsko in politično razdelili teren na štiri sektorje, ki so tvorili federal ali  zvezo.

V četrti sektor so spadali: Dekani, Škofije, Bertoki, Korošči (S.Barbara), Pobegi-Čežarji, šmarsko in marežgansko območje. Takrat so že osnovali strankino tehniko (ciklostil) in Kmetski glas.

V letu 1942 so bile velike aktivnosti za razširitev osvobodilne fronte. Pri novonastalem Okrožnem komiteju Komunistične partije Slovenije 11.4.1943 v zaselku Bertoši pri Rižani je bil Vincenc Kocjančič Marko zadolžen za obveščevalno službo. Takoj zatem so nastali rajonski in terenski odbori osvobodilne fronte. Devet rajonskih, 34 terenskih ter zaupniki.

Terenski odbor osvobodilne fronte Bertoki je bil ustanovljen 4. junija 1943 v hiši Jožeta Novela. Na tej hiši še danes stoji spominska plošča. To je v centru vasi, sedaj Markova ulica št. 39. Marko je bil tajnik.

Na njegovo pobudo so 10. septembra 1943 ustanovili čežaranski bataljon, prvo partizansko enoto na tem območju iz domačih borcev. Takoj zatem pa že 1. istrsko brigado. Omeniti je treba usklajeno akcijo hrvaških (II.istrska brigada) in domačih partizanov za osvoboditev političnih zapornikov iz koprskih zaporov 27. septembra 1943. V tej akciji je bil Vincenc Kocjančič Marko v prvih vrstah. V spremstvu Nazarija Bordona iz Čežarjev in še enega borca je Vincenc zaukazal vratarju naj mu izroči ključe zaporov. Izročil mu jih je šele na tretji poziv. Vrata zloglasnih zaporov so se tako odprla. Politični preganjanci so bili osvobojeni, ogromen plen pa so odpeljali v Lopar in druga partizanska skladišča. Veselje ob uspešni akciji je trajalo malo časa. V noči od prvega na drugi oktober 1943 se je začela velika nemška ofenziva, ki je terjala veliko žrtev med borci in civilnim prebivalstvom. Po ofenzivi je delo na terenu ponovno oživelo.

V letu 1944 je nastal Okrožni komite komunistične partije in okrožni odbor Osvobodilne fronte za južno Primorsko, ki je obsegal območje do rapalske meje na Postojnskem. Podrejeno temu so od devetih okrajev Osvobodilne fronte razdelili teren na dva okraja; socerbski in loparski. Vincenc Kocjančič Marko postane v loparskem okraju načelnik gospodarskega odseka, šestega oktobra 1944 pa so ga izvolili za predsednika. Za podpredsednico so izvolili Otilijo Dobrinja-Majdo. Devetnajstega decembra 1944 je padel v spopadu s fašisti v hiši svoje sestre Cilke v Šentomi (Šantomi) Obkoljen od večje skupine fašistov se je ustrelil. To hrabro dejanje je storil za to, da jim ne bi prišel v roke. Vedel je, da ga čaka mučenje za izdajo svojih tovarišev. Njegovo mesto je prevzel Turk Viljem Trava iz Sv. Antona. Loparski okraj so spomladi 1945 preimenovali v Koprskega in tako so bili pripravljeni za prevzem politične in upravne oblasti. Koper so osvobodili 30. aprila 1945, prvega maja pa je bila na glavnem trgu velika prvomajska proslava. 

Marko svobode ni dočakal. Marku so koprski fašisti požgali tudi hišo. 

Vincenc Kocjančič je nedvomno zaslužen in prepoznaven kajan naše KS za obdobje polpretekle zgodovine. Žal se s časovno oddaljenostjo bledijo tudi spomini. Spomenik  bi pa trajno pripomogl k ohranjanju spomina na dogodke in osebe, ki so znatno pripevale k osvoboditvi izpod nacifašizma in ohranjanja slovenstva na našem območju. Tudi za ceno lastnega življenja.

Predlagamo izdelavo in postavitev doprsnega kipa na zelenici pred zadružnim domom v Bertokih oziroma ob pridobitvi vseh potrebnih soglasij in dovoljenj na drugo primerno lokacijo v Bertokih.


 

Dokumenti